| Švedska graščina |
| Tekst: Gabi Tubbs, foto: Polly Eltes | |||
Imeti hišo na čudovitem švedskem podeželju so bile že od nekdaj sanje Rebecce D’Oyly Hughes. In ni trajalo dolgo, da jih je tudi uresničila.
Hiša stoji približno 100 kilometrov jugozahodno od Stockholma v podeželski pokrajini Södermanland, znani po velikem številu jezer in obsežnem divjem gozdu. Prvotno je bila del velikega posestva, od katerega sta ostala še skedenj in gospodarsko poslopje, vendar zdaj nista več v uporabi. Zgrajena je bila leta 1880 in neverjetno dobro zasnovana, kar sta lastnika ugotovila, ko sta preurejala dvorišče. Notranji zidovi so narejeni iz 20 cm trdnih lesenih debel, okna pa so dvojno zastekljena, kar pozimi varuje pred ostrim vetrom in mrazom. Stranski del hiše, visoki stropi in velika okna s pogledom na jezero, zbujajo največ pozornosti. »Na začetku smo se morali zjutraj uščipniti za lica, ko smo se iz spalnice zagledali naravnost v bleščečo vodo. Zdelo se nam je kot privid,« pravi Rebecca in doda, da si ne bi mogla želeti bolj čarobnega doma. Večino življenja, ki ga je preživela v Brightonu, je bila obkrožena s klasično arhitekturo, velikih dimenzij in simetrij. Tu pa si je lahko dala duška in kot samouk razvila vrhunski smisel za stil, ki ga začutimo takoj, ko vstopimo v hišo. »Odločitve o notranji opremi sem sprejemala hitro, saj včasih bolj ko človek razmišlja, bolj postaja zmeden. Sledila sem svojim instinktom,« se zasmeje in zaključi: »Najpomembnejši je zame vsekakor dober razgled. Ko se sonce spušča za jezero in začno kot bleščeči diamanti naletavati snežinke, je to eden najlepših pogledov na svetu!« |
|||