V dnevnem prostoru kuhata, jesta in počivata. Veliko panoramsko okno vabi na balkon, s katerega se zazremo prek kraških gmajn v daljavo.

Obisk pri paru v vasici Škrbina pri Komnu je bil pravo doživetje.  Čeprav spoštujeta kraško izročilo, ki ju tudi navdihuje, se v njuni obnovljeni kraški hiši že na prvi pogled opazi enaindvajseto stoletje.

Borut Benedejčič in Tanja Godnič sta se z Borutovimi starši dogovorila, da jima odstopijo del njihove velike hiše  v Škrbini. Dodala sta ji  manjši prizidek, v katerega sta skrila stopnišče in kotlovnico pod njim. Poleg tega, da zdaj po stopnicah ne brije več kraška burja, sta s prizidkom razgibala severno pročelje hiše in tako dosegla prikupnejši videz celotne hiše.

Dnevni prostor združuje kuhinjo, jedilnico in prostor, kjer Borut in Tanja sprejemata  obiske, počivata ali bereta, kadar nista v delovni sobi eno etažno višje. Iz istega prostora vodijo vrata v kopalnico in njuno spalnico, pa tudi stopnice v delovni prostor pod streho.

Namembnost posamičnih delov dnevnega prostora zaznamo po razliki med talnimi  oblogami. V kuhinji so slikovite pravokotne kamnite plošče lipovškega fiorita, polne drobnih ostankov školjk in drugih fosilov; jedilniški del je pokrit s svetlejšim in enotnejšim belim kamnom, medtem ko počivalni del prostora pokrivajo hrastove deske.

Oprema je skrajno preprosta, tudi zato, ker zgodba še ni končana. Pod oknom v steni nasproti panoramskega okna bo nekoč stalo kamnito korito, poleg bo škafenca (kamnita polica za posode z vodo). V prostoru ni videti niti ene prave omare, pač pa so del njihovih nalog prevzeli predali, ki so skriti pod klopjo ob steni, del pa predali, ki so vstavljeni pod stopnicami, ki vodijo pod streho.

Zakaj ne marata omar, sem vprašal Tanjo? »Zato, ker vanje samo nalagaš stvari, ki jih v resnici ne rabiš. Skušava se omejiti vnaprej,« je odločno odgovorila.

Fotogalerija vsebine