Kadar danes govorimo o stolih, imamo v mislih predvsem obliko in udobje, ki nam ga ponujajo.

Kadar danes govorimo o stolih imamo v mislih predvsem udobje, ki nam ga ponujajo in obliko, ki naj bi bila ergonomska, to se pravi prijazna do naše hrbtenice. Sodobni človek večino časa namreč presedi, po nekaterih podatkih celo 80 odstotkov tistega časa, ko ne spi. Včasih pa se z ergonomijo niso kaj dosti ukvarjali, glavno, da je imel stol štiri noge in da je za silo, čeprav majavo, na sebi držal človeka, ki je sedel k jedi ali si za trenutek želel odpočiti.

Stole so svoj čas poznali že v Starem Egiptu, narejeni so bili iz dragocenih materialov, kot sta mahagonij in ebenovina, ter niso bili namenjeni sedenji (ljudje so takrat raje sedeli na tleh na mehkih preprogah), pač pa bolj kot okras, simbol bogastva in vzvišenosti. Šele v 16. Stoletju so stoli prešli v bolj praktično uporabo (torej, da smo nanje lahko naslonili svoje zadnjice), bili pa niso nič posebnega, iz trdega lesa, s štirimi nogami, z naslonjalom ali brez.
Šele moderni časi so industriji izdelovanja stolov dali pravega zagona, vetra v jadra, in danes si praktično lahko privoščimo stol, kot si ga nam poželi srce. Bodisi iz plastike ali kovine, oblazinjenega ali steklenega, obraslega s travo, masažnega, narejenega iz računalniških tipk ali napihljivega.