Preverite, kako lahko v samo 10 korakih iz svoje mansarde potegnete kar največ.

www.velux.si

1. Velikost potrebnih okenskih odprtin

Količina svetlobe, ki jo v posameznem prostoru potrebujemo, je odvisna od njegove namembnosti. Za bivalne prostore, kot so kuhinje, jedilnice in dnevne sobe potrebujemo po slovenskih predpisih vsaj 20% okenskih površin glede na tloris prostora.

Strešno okno ali frčada?
Strešno okno je že po svoji legi obrnjeno naravnost k izvoru svetlobe. Vertikalna okna v frčadi pa zaradi konstrukcije frčade dovajajo v prostor veliko manj svetlobe. Pri enako veliki stekleni površini je prostor s strešnim oknom vsaj 30 % bolje osvetljen. Izdelava frčade je tudi cenovno vsaj dvakrat dražja kot strešno okno, saj se poleg običajnega okna potrebuje še leseno konstrukcijo, več toplotne izolacije, strešnikov, slemenjakov pa seveda obrobo. Izdelava frčade je smiselna le takrat, ko je potrebno povišati oziroma povečati prostor vendar mora biti frčada dovolj velika.

2. Razporeditev strešnih oken

Kot vsa okna tudi strešna okna nudijo največ svetlobe tik ob oknu. Glede na namen prostora, z upoštevanjem razporeditve pohištva, jih tudi razporedimo. Primer, ko je skupna površina 4 oken enaka površini enega okna: eno okno zadovoljivo osvetli 46% prostora, medtem ko štiri okna zadovoljivo osvetlijo 65% prostora.

3. Ustrezne velikosti strešnih oken

Širina strešnih oken
Širino strešnih oken določa razdalja med špirovci. Pri novogradnjah se položaj in velikost strešnih oken lahko predvidi, zato se na teh mestih razdalja prilagodi. V kolikor pa je obstoječa razdalja med špirovci premajhna za vgradnjo dovolj velikega strešnega okna, obstajata dve rešitvi: ali zagotovite dovolj prostora za vgradnjo večjega okna z izdelavo menjalnika ali pa vgradite dve ožji okni v kombinaciji med dva obstoječa špirovca. Tako bo prostor dovolj svetel in atraktiven.

Dolžina strešnih oken
Za dobro počutje v prostoru morajo, tako kot vertikalna okna, tudi strešna okna zagotoviti sedeči osebi vidni stik z okolico. To pomeni, da mora biti spodnji rob okna vgrajen na višini od 90 do 110 cm od tal. Za udobno odpiranje pa mora biti ročica za odpiranje med 185 in 210 cm od tal. Na podlagi teh dveh predpostavk in naklona vgradnje izberemo dolžino strešnega okna.

4. Načini odpiranja strešnih oken

Možna sta dva načina odpiranja strešnih oken:

Ročica za odpiranje zgoraj omogoči vgradnjo dovolj dolgega okna, ki zagotavlja razgled na okolico, pod okno pa lahko postavimo pohištvo. Za odpiranje in zapiranje okna z ročico zgoraj tako ni potrebno sklanjanje. Za odpiranje visoko vgrajenih oken so vam na voljo palice ali električno odpiranje.

Strešna okna s kljuko spodaj so primerna za strehe z nižjim naklonom. Seveda morajo biti okenska krila pri takšnih oknih vpeta zgoraj. Pod takšno okno ni praktično postaviti pohištva, saj ne boste dosegli kljuke. Višina vgradnje spodnjega roba naj bo od 110 do 150 cm. V kolikor je to okno vgrajeno višje je kljuka na spodnji strani nepraktična.

Strešno okno s kljuko spodaj in vrtiščem v sredini je zaradi arhitekturne zasnove mansard v Sloveniji skoraj neuporabno.

5. Material za strešna okna
Strešna okna so lahko lesena ali plastificirana. Izbira materiala je največkrat stvar odločitve posameznika med vzdrževanjem in izgledom. Pri oknih iz plastificiranega lesa je osnova lepljena lesena sredica, oblita s poliuretanom bele barve. Lepljena lesena sredica zagotavlja trdnost, ki je na strehi zelo pomembna, hkrati pa poliuretan ne potrebuje vzdrževanja oziroma lakiranja. Takšna okna so zelo primerna za vlažne prostore.

6. Zasteklitev
Pomembna podatka pri zasteklitvah in oknih sta U in g faktorja.
U faktor pomeni toplotno prehodnost za steklo ali okvir
g faktor pomeni prehod sončnega sevanja
Splošno prepričanje o tem, da nižja kot sta faktorja bolje je za stavbo, je lahko »dvorezen meč«. Z nižanjem le-teh zagotovo zmanjšamo energijske izgube skozi okenske odprtine vendar znižamo tudi energijske dobitke. Če uporabimo precej običajno zasteklitev na oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/m2K in g = 0,59 so toplotni pridobitki skozi takšna stekla tolikšni, da se skoraj izravnajo z izgubami: pozimi nam namreč sonce segreva prostor. Moramo pa pri takšnih zasteklitvah poskrbeti  za ustrezna senčila, tako poleti kot pozimi. Takšen okno je energijsko nevtralen element. So pa pri proizvajalcih strešnih oken na voljo tudi strešna okna za pasivne objekte. Naj pri zasteklitvah pa izpostavimo tudi varnost: priporočamo, da so stekla na zunanji strani kaljena, dobro pa je, če je z notranje lepljeno steklo, kar pomeni, da se ob morebitni poškodbi ne “razleti” po prostoru.

7. Vgradnja strešnih oken

Vodotesnost

Pri vgradnji strešnih oken je pomemben vsak najmanjši detajl. Za vodotesen spoj med kritino, strešno konstrukcijo in oknom so potrebne obrobe. Tip obrobe je odvisen od vrste strešne kritine in posamezne ali skupinske vgradnje strešnih oken. Pri sami vgradnji je potrebno tudi priključiti sekundarno kritino na strešno okno. Pri boljših proizvajalci strešnih oken je to rešeno s paketom imenovanim sekundarni priklop.

Toplotna izolativnost

Smo v času, ko je potrebno razmišljati o prihrankih energije na vsakem koraku. Da bi se zagotovila učinkovita toplotna izolativnost enakomerno okoli celega okna so proizvajalci strešnih oken razvili izolacijski okvir.

8. Notranja obdelava okrog strešnih oken
Prvo pravilo pri izdelavi notranjih oblog je: spodnja obloga naj bo vertikalna, zgornja pa horizontalna. Tako svetlobi zagotovimo največji vpadni kot in kar je še pomembneje, omogočimo nemoten pretok zraka tik ob oknu. Ker pa takšna oblika oblog ni vedno izvedljiva, so na skicah prikazane še druge priporočljive izvedbe.

Drugo pravilo je, da pod okno postavite grelno telo - radiator. S tem omogočite pretok toplega zraka do okna. Prikazana izvedba obloge s polico dovoljuje nižjo vgradnjo okna in hkrati dovaja topel zrak do stekla. Obe pravili sta pomembni za zmanjševanje možnosti za nastanek kondenza na strešnih oknih.

9. Senčila za strešna okna

Notranja senčila 

So namenjena dekoraciji, zaščiti pred svetlobo in dodatni toplotni izolaciji. Za otroške sobe je zelo primerno siesta senčilo, ki popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Notranja senčila izboljšajo toplotno izolativnost okna (npr. siesta senčilo do 29%).

Zunanja senčila

Preprečujejo, da bi sonce skozi steklo, še dodatno segrevalo prostor. Zunanje mrežasto senčilo na primer zaustavi do 80% sončne toplote.

Zunanja roleta 

Zunanja roleta je učinkovita zaščita proti sončni toploti in svetlobi, zagotavlja zasebnost in zmanjšuje hrup ter kar je še najpomembneje ščiti strešno okno pred različnimi vremenskimi vplivi.

10. Elektro oprema
Sodobna tehnologija je stopila že na vsa področja. Tudi večina strešnih oken in senčil je dobavljivih v elektrificirani izvedbi. To pomeni, da lahko strešno okno odpirate in zapirate z daljinskim upravljalcem. Še več, lahko si sami nastavite čas odpiranja in zapiranja strešnega okna in tako se vam prostor zrači tudi takrat, ko vas ni doma. V primeru, da začne deževati, senzor za dež zazna kapljice in avtomatsko zapre okno. Senčila so na voljo tudi na solarni pogon. Prednost solarnega pogona je seveda prihranek energije pa tudi dejstvo, da ne potrebujete električnega kabla do okna, kar je pomembno pri naknadni vgradnji.