| Topli pristan Helene Blagne |
|
|
|
| Besedilo: Vesna Sivec Poljanšek, Fotografije: Andrej Blatnik | |||
Tisti, ki Heleno Blagne poznajo zelo dobro, brez odrskega blišča in ne obsijano s pozornostjo množic, dobro vedo, kje je ta karizmatična ženska zares najbolj doma: med svojimi najdražjimi. V družinski hiši v vasici na obrobju Ljubljane. Tam, kjer nihče ne gleda nanjo kot na veliko glasbeno zvezdo, temveč je za vse preprosto samo Helena. Soseda in prijateljica, Mitjeva žena in Kristijanova mamica. Tam, kjer je njen dom najtoplejši pristan po vseh potovanjih po poteh življenja. Potem ko je postala mama, je sklenila, da bo svojo zasebnost čuvala mnogo bolj kot včasih. Prevečkrat se je pojavljala v zgodbah, ki so bile izmišljene ali pa povsem izkrivljene. V novem življenjskem obdobju je na prvo mesto postavila družino. In svoj dom. Vanj zdaj vabi le dobre družinske prijatelje, s katerimi jo vežejo močne vezi, pa sosede, s katerimi se vsa njena družina odlično razume, in seveda sorodnike, s katerimi nazdravlja ob rojstnih dnevih in drugih praznikih. Samo za revijo Pri nas doma je prijazno odprla svoja vrata in nam razkazala prenovljene prostore svojega doma v vasi na robu Ljubljane. Po korakih do prenovljenega doma Najprej sta se Helena in Mitja lotila tal. Stari klasični parket v osrednjem prostoru je šel obema že pošteno na živce. Tudi stare ploščice na vseh hodnikih in v stranišču za goste so nadomestili s sodobnimi, takšnimi, na katerih se ne pozna vsaka sled, a so vseeno videti nekaj posebnega. Roko nad vsem je držala arhitektka Klavdija Sitar. »Takoj smo se odlično ujeli. Že na začetku naju je zasula s številnimi zamislimi, pogosto se je zgodilo tudi, da je samo še potrdila tisto, kar sva si že prej zamislila z Mitjem.« V njuni hiši je že prej kraljevalo stilsko pohištvo in Helena je želela, da takšen slog prevladuje tudi v prenovljenem domu. Pa še nekaj je vodilo Heleno pri izbiri osnovnega pohištva: »Že od nekdaj cenim slovenske izdelovalce pohištva. Zato sem arhitektki povedala, da bi rada izbrala temeljne kose pohištva za osrednji prostor in kuhinjo kar doma, v Sloveniji.« Prav vsi mojstri so odlično opravili svoje delo. Helena je prepričana, da ne samo zato, ker so ustvarjali za znano osebnost. »Takoj vidiš, ali so mojstri profesionalci ali ne. Kako? Že po ekipi, ki jo pripeljejo s sabo.« Nekajkrat se je zgodilo, da so jo fantje, ki so nameščali posamezne kose pohištva, na koncu prosili za avtogram. In so ga tudi dobili. Helena je pač profesionalka. Tudi med štirimi stenami, tudi v času največjih obrtniških del.
|
|||